Zaledeneli slapovi Logarske doline + Paul Preuss, Gospodar prepada

PLEZALNI VODNIK ZALEDENELI SLAPOVI LOGARSKE DOLINE

Logarska dolina je skupaj s sosednjimi dolinami (Robanov kot, Matkov kot in Podvolovljek) območje z največ preplezanimi zaledenelimi slapovi v Sloveniji. 

V vodniku je predstavljenih vseh 116 slapov, ki so bili do sedaj preplezani v tem delu Slovenije. Tu najdete vse: od zelo lahkih slapov, ki so primerni za učenje plezanja po ledu, do skrajno težkih, za katere je potrebno vrhunsko obvladovanje tehnike lednega plezanja in ki zadostijo kriterijem tudi najboljših in najizbirčnejših lednih plezalcev. 

Zaradi večje preglednosti so slapovi razvrščeni po področjih, v katerih se nahajajo. V vodniku so podrobneje opisani dostop in sestop ter glavne karakteristike in posebnosti slapov. Slapovom so dodane fotografije ali skice, kjer fotografije niso bile na voljo. 

Naj vam bo vodniček v pomoč pri odkrivanju in plezanju slapov, za katere do sedaj niste vedeli. 

PAUL PREUSS, GOSPODAR PREPADA

Mladi avstrijski plezalec je na začetku dvajsetega stoletja naredil popolno revolucijo v plezanju in alpinizmu. Še danes njegova zgodba navdušuje in navdihuje plezalce po celem svetu. Od Dunaja in Münchna, svetovljanskih predvojnih mest, do najimpresivnejših alpskih sten; od bolnega otroka do izurjenega športnika, ki je postal prvi profesionalni plezalec v zgodovini, nam David Smart odkrije neverjetno življenjsko zgodbo Paula Preussa, ki je bil tako zgled kot predmet polemik.

Njegovo izjemno početje je tukaj prikazano v novi luči, ki nam prikazuje razvoj tega zapletenega in paradoksalnega lika ter, onkraj herojske in karizmatične figure, korenine njegovih globokih motivacij.

V zadnjih mesecih pred smrtjo leta 1913, ko je med prvenstvenim solo vzponom na severni greben Mandlkogla padel več kot tristo metrov v globino, je Preuss s predavanji o svojih plezalnih avanturah pritegnil pozornost najširših množic, ki so polnile koncertne dvorane v Avstriji, Italiji in Nemčiji.

Ko se je pri sedemindvajsetih letih pri plezanju brez klinov in vsakršnega varovanja smrtno ponesrečil, ni imel naslednika. Brez njegovega drznega stila bi plezanje morda ostalo brez etičnega jedra, brez bistva, ki ga še danes osmišlja.

A tudi najbolj zagrizeni tradicionalisti se še vedno ne morejo odločiti: naj ga častijo ali naj pozabijo nanj, ker je bil v najslabšem primeru blaznež, v najboljšem pa sporna tema, ki se ji je bolje izogniti?